OKREPLJENO ZDRAVSTVO

Evropska unija mora ukrepati hitreje in učinkoviteje

Glede na morebitne zdravstvene izzive ali grožnje želimo poudariti pomen večjega sodelovanja v Uniji, čeprav imajo evropski državljani na splošno precej enostaven dostop do celotnega nabora zdravstvenih storitev. Prihodnost ni v neodvisnosti, ampak v enotnosti.

To vizijo je treba uresničiti s celovitim usklajevanjem zdravstvenih politik, stalno izmenjavo ključnih informacij ter vzpostavitvijo mehanizmov predvidevanja in takojšnjega odzivanja. Pandemija covida-19 je poudarila ključen pomen sodelovanja med državami članicami EU za uspešno soočanje z zdravstveno krizo svetovnih razsežnosti.

S predlogom strateške selitve proizvodnje zdravil in medicinske opreme v Evropsko Unijo bomo zaščitili celovitost verige oskrbe z osnovnimi izdelki in s tem zmanjšali svojo odvisnost od tujih virov.

S spodbujanjem uporabe skupnih, primerljivih in interoperabilnih parametrov bomo pospešili učinkovito zbiranje in analizo zdravstvenih podatkov v Evropi. To nam bo omogočalo spremljati epidemije v realnem času in posledično prilagajati naše javno-zdravstvene strategije.

Evropske centre za preprečevanje in nadzor bolezni želimo okrepiti zlasti s pomočjo nove analitične zmogljivosti za obravnavo digitalnih podatkov (t. i. velikih podatkov). Ta center želimo posvetiti naši pokojni sodelavki Véronique Trillet-Lenoir, ugledni zdravnici in spoštovani politični osebnosti.

Na tej poti do učinkovitosti bomo s pomočjo neomajne pazljivosti poskrbeli za ravnovesje pri zagotavljanju zaupnosti in varstva podatkov. Sodelovanje med državami članicami pa bomo spodbujali na podlagi najvišjih standardov.

PREDNOSTNIH NALOG

  • Okrepiti Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni, tako da se ga opremi z novo zmogljivostjo za obdelavo in digitalno analizo podatkov.

    Preseliti proizvodnjo zdravil in medicinske opreme v EU.

    Ustanoviti Evropski inštitut zdravja z namenom usklajevanja medicinskih in vedenjskih raziskav v različnih državah članicah. Njegovo poslanstvo bi moralo vključevati tudi zagon tovrstnih dejavnosti na podlagi sredstev EU.

    Spodbuditi države članice k oblikovanju javno-zasebnih partnerstev v zdravstvenem sektorju in olajšati čezmejno zdravstveno varstvo, da bi svojim prebivalcem omogočile dostop do načrtovane zdravstvene oskrbe v tujini, vključno z izdajo evropske kartice zdravstvenega zavarovanja (EU-KZZ).

    Povečati financiranje in dodeljevanje sredstev za podporo storitvam, raziskavam in pobudam na področju duševnega zdravja.

    Spodbujati uporabo velikih količin podatkov na področju zdravja s pomočjo skupnih, primerljivih in interoperabilnih parametrov.

    Spodbujati zdrave navade v okviru kampanj in pobud za javno zdravje;

    Spodbujati oskrbo, osredotočeno na bolnika, ob poudarjanju pomena informiranega soglasja, skupnega odločanja in avtonomije bolnika.

    Spodbujati ponudnike zdravstvenih storitev, da bolnike vključijo v svoje načrte zdravljenja.

    Zagotoviti, da imajo posamezniki dostop do točnih zdravstvenih informacij.

    Zagovarjati enak dostop do zdravstvenih storitev za osebe skupnosti LGBTQ+.

    Izboljšati rezultate na področju duševnega zdravja v državah članicah.

    Dati prednost duševnemu zdravju pri načrtovanju proračuna EU in pravično razdeljevati sredstva.

    Uvesti preventivo v učne načrte.

    Sodelovati z zdravstvenimi delavci, nevladnimi organizacijami in interesnimi skupinami z namenom okrepitve podpore.

    • Work with health professionals, NGOs and pressure groups to strengthen support.

sl_SISlovenščina