Čas je, da spregovorimo o financah. Pri tem se postavlja osrednje vprašanje, in sicer kako Evropski uniji zagotoviti nova lastna sredstva, ki bodo podpirala naše skupne ambicije?

Čeprav je novembra leta 2022 Parlament dal zeleno luč predlogu Komisije za uvedbo prvega sklopa treh novih kategorij lastnih sredstev (razširjen mehanizem trgovanja z emisijskimi kvotami, mehanizem ogljične prilagoditve na mejah in delež prerazporejenih dobičkov zelo velikih multinacionalnih podjetij*), naša vizija sega dlje.

Prepričani smo, da je za oživitev evropskega gospodarstva nujno treba okrepiti oblike neposrednega financiranja, hkrati pa zmanjšati njeno odvisnost od državnih prispevkov ali davkov, ki so jih dolžni plačevati kot državljani. Pravzaprav Evropa tega ne bi smela nalagati državljanom. Nasprotno, za dosego teh ciljev bi jih morala prispevati velika podjetja, ki onesnažujejo okolje, in digitalni velikani, ki izkoriščajo prednosti enotnega trga, medtem ko svoje dejavnosti predajajo zunanjim izvajalcem. Ta pristop bi nam omogočal financiranje novih infrastrukturnih in raziskovalnih projektov kakor tudi zeleni in digitalni prehod, ne da bi pri tem izdatno obremenjevali katero koli državo članico.

Pomembnost tega pristopa temelji na dejstvu, da prav nobena država ne more sama zbrati teh sredstev. Ob soočanju z izzivi prihodnosti si ne smemo predstavljati preprostega transferja sredstev iz ene države na drugo, temveč skupni odziv Unije.

Želimo delovati na evropski ravni, na kateri države tega sicer ne bi zmogle same učinkovito doseči. To je naše razumevanje subsidiarnosti.

Ta nova sredstva bodo posebej dodeljena projektom, v okviru katerih združevanje sredstev pride v poštev. Naša prednostna naloga bo torej podpirati umetno inteligenco, vlagati v gospodarstvo prihodnosti (predvsem v digitalizacijo industrije) ter spodbujati raziskave na temo obnovljivih virov energije in tehnologij prihodnosti.