Svet je na prelomni točki. Morda se prihodnost še nikoli od konca konfrontacije med Vzhodom in Zahodom ni zdela temnejša in nevarnejša. Soočamo se z vojno, ki se je vrnila na naša tla, soočamo se z željo kontinentalnih držav po nadzoru tehnologij in gospodarstev, soočamo se s podnebnimi spremembami, soočamo se s prerazporejanjem razmerja moči med velesilami in nevarnostjo širjenja še hujšega dogajanja.

Politična ureditev naše celine, tesno zavezništvo osrednjih sil je edino možno zagotovilo za varnost naših sodržavljanov in prihodnjih generacij. Evropska unija je bila zgrajena korak za korakom iz ruševin druge svetovne vojne, katastrofe brez primere v preteklih stoletjih in tisočletjih, iz katere se je naš kontinent komaj rešil.

Prepričani, da so medsebojna pomoč, solidarnost in skupni interesi močnejši od preteklih nasprotij, so pionirski in osvajalni duhovi omogočili zbliževanje evropskih narodov. Njihova imena so Jean Monnet, Robert Schuman, Alcide De Gasperi, Konrad Adenauer, Paul-Henri Spaak ali pa v zadnjem času Altiero Spinelli, Jacques Delors ali Bronislaw Geremek.

Smo dediči in promotorji te dediščine in naša dolžnost je pokazati enak občutek za zgodovino, kot so ga imeli navedeni pionirji pri oblikovanju Evrope prihodnosti. Soočeni smo z nizom nasilnih pretresov, ki postavljajo pod vprašajem načela naših demokracij. Ruska vojna proti Ukrajini je zločin proti zgodovini. S krsitvijo bistvenega načela mednarodnega prava, enega od temeljnih načel Evropske unije, nedotakljivost zacrtanih meja, je Vladimir Putin z željo po zasužnjitvi Ukrajine podrl tabu in prevzel noro tveganje širjenja najhujšega. 

 "Po vsem svetu je demokracija ogrožena, spodkopava jo avtoritarnost."

Hkrati pa v svoji državi uporablja vse elemente diktature, ki je odkrito zgrajena na ciničnem pobijanju njegovih nasprotnikov.

Od ciničnega terorističnega napada prav tako 7. oktobra je Hamas dosegel cilj, za katerega se je prizadeval, požar na Bližnjem vzhodu, posledice v smislu precejsnje splošne negotovosti in človeških zrtev.

Na Vzhodu demografski zlom Kitajske služi kot okvir za politiko gospodarskega, tehnološkega in komercialnega prekomernega oboroževanja ter za odkrito grožnjo imperialističnim načrtom na Tajvanu.

In Združene države, v primežu brutalnega in binarnega soočenja v svojem javnem mnenju, grozijo, da se bodo vrnile k politiki brutalne tehnološke dominacije in nezanimanja za položaj svojih zaveznikov, zlasti Evropejcev.

Po vsem svetu je demokracija napadena, spodkopana z avtoritarnostjo in populizmom.To novo obdobje ima negativne posledice za naše evropske družbe. Inflacijska kriza, ki je posledica vseh teh motenj, slabi že tako oslabljeno socialno ravnotežje. Skrajna desnica, ki spodbuja najslabše fantazije, je v mnogih državah pred vrati oblasti. Tradicionalne stranke razpadajo in slab veter populizma preplavlja naše demokracije v krizi reprezentativnosti.

Od ustanovitve našega gibanja pred dvajsetimi leti so se izzivi kopičili. Vedno smo znali s pragmatizmom dvomiti v nekatere svoje miselne navade. Naučili smo se, kako iz svetovne finančne krize, ki je neposredno prizadela številne evropske državljane in pokazala na vse večje gospodarske razlike. Prav tako smo se naučili lekcije iz pandemije in konfliktov na naših mejah, ki so razkrili našo ranljivost v določenih situacijah, zlasti na našo nevarno odvisnost od proizvodnih centrov zunaj našega nadzora.

Leto 2024 bo torej prelomno leto. Prvič se evropskim volitvam ne približujemo v defenzivi, temveč z gotovostjo, da nihče ne more nastopiti pred evropskimi narodi, ne da bi priznal nujnost Evropske unije, da se obrani tisto najdragocenejše in to je tisto, kar smo. Ob zori evropskih volitev leta 2024 je bistveno znova potrditi osrednjo vlogo evropskega političnega projekta. Ponovno odkrivanje Evrope je težka naloga, ki zahteva neomajno voljo. To voljo imamo. In zgraditi moramo evropsko prihodnost, v kateri sijejo pravičnost, enotnost in skupne vrednote. Demokrati smo odločeni spodbujati vključevanje, solidarnost, blaginjo in izmenjavo z vsemi evropskimi državljani ter jih postaviti v središče našega delovanja in jih spoštovati kot partnerje moči. Naš humanistični, globok proevropski glas morajo slišati vsi, ki smo enotni in ki tako kot mi delijo vrednote demokracije, pravne države, spoštovanja temeljnih pravic, identitet in različnosti, spodbujanja družbenega napredka, vključenosti in solidarnosti med ozemlji, ljudstvi in generacijami. Smo družina. Od Rima do Rotterdama, od Brna do Bilbaa, od Ljubljane do Larnake, od Benetk do Vilne, od Madeire do Münchna in od Strasbourga do Santa Cruz de Tenerife nas vodita razum in vera, da gradimo to Evropo, katere obstoj in vrednote so tako resno ogroženi. Vemo, da bo lahko Evropa preživela in se razvijala le, če bo živela »združena v različnosti«. V tem lahko in mora predstavljati tudi zunaj svojih meja miroljuben in odločen zgled temu trpečemu svetu.